80 dB

Mlado ustvarjalko Lucijo Smodiš sta delovanje So0gledov in hrup, predmet eksperimenta, izzvala in napeljala k snovanju/dejanju umetniškega dogodka, ki so bo zgodil jutri 1. julija, med 12 in 17 uro, v paviljonu Mariborskega mestnega parka.
Soustvarjalca projekta sta Andrej Hrvatin in Jure Lavrin.

koncept projekta:

80 dB

Kmalu po rojstvu spoznamo, da nam sluh omogoča komunikacijo, opozarja nas na nevarnosti in je hkrati potreben za sprejemanje glasbe. Sčasoma ugotovimo, da se vpliv različnih zvočnih tresljajev na naše počutje razlikuje. Predajamo se glasbi, pred hrupom hočemo ubežati.

Naša civilizacija se hitro širi. Na to kažejo smeti. Tiste, ki jih zbiramo na deponijah kot tudi tiste, ki jih z očmi ne vidimo. Jih pa slišimo.
Urbano, pa tudi subruralno okolje vse bolj postaja prežeto z nenehno hrupno simfonijo. Od cestnih omrežij, gradbišč do industrijskih obratov, od zvočno vsiljivih radijskih postaj do zvočno pomirljivih napevov, ki nas v mirno nakupovalno izkušnjo zazibajo v trgovskih središčih. Hrup postopoma in stalno narašča v svoji veličini in raznolikosti.

Hrup nam onemogoča razmišljanje in koncentracijo, moti naš spanec, povzroča stres, ob dolgotrajni izpostavljenosti hrupu pa lahko pride do poškodb sluha. Pred hrupom nas varuje zakonodaja [med drugim Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju], ki določa štiri stopnje varstva pred hrupom:
I. stopnja: območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom (okolica bolnišnic, zdravilišč, območja naravnih rezervatov)
II. stopnja: območje, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (okolica vzgojno-varstvenih in izobraževalnih objektov, čista stanovanjska območja, rekreacijske površine, krajinski in regijski parki)
III. stopnja: območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (mešana poslovno-stanovanjska območja, javna središča, območja kmetijske dejavnosti)
IV. stopnja: območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (območja, namenjena industrijski, obrtni, transportni in skladiščni dejavnosti)

Kot pravi Mihael Žiger, univ.dipl.fizik, ki se na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor ukvarja s problematiko hrupa; »Smo leta 2006 v Sloveniji zakonodajo o hrupu degradirali. Odkar smo prevzeli Evropski pravni red, so stvari veliko bolj nedorečene. Interes v ozadju je ta, da so proizvajalci hrupa ekonomsko močni in imajo vpliv na vlado.«
Mariborski mestni park je zdrsnil iz druge v tretjo stopnjo varstva pred hrupom. Ker je naša zvočna inštalacija del prijavljene prireditve, v dnevnem času [od 6h do 18h] lahko seže do 80dB – v primeru, da bi bil park še vedno v drugi stopnji, ne bi smeli preseči 65dB.


Inštalacija je sestavljena iz posnetkov hrupa različnih izvirnikov, ki nas obdajajo. Hrup smo prenesli v park, s tem pa ga postavljamo izven njegovega običajnega konteksta povzročitelj-hrup. Park - kot urbana oaza miru - na takšen način omogoča, da na hrup pogledamo iz drugačne perspektive, saj ga tu ne pričakujemo. Hrup je tu »neopravičen«, zaradi tega lažje opazujemo svojo reakcijo na neprijetne zvočne dražljaje, ki nas vsakodnevno spremljajo, a jih sprejemamo kot samoumeven del realnosti.

Inštalacija je umeščena znotraj paviljona; izhajamo iz tradicije prostora, namenjenega izvajanju glasbe, skozi reprodukcijo hrupa pa poskušamo spremeniti ta prostor v kraj, kjer zvočni dražljaji izzovejo miselne.

Pogovor_So0gledi: za radioCona / Irena Pivka

Avdio: posnetek pogovora, ki bo predvajan na Radiu Cona

V studiu (14. junij 2008 med 14. in 15. uro):

Oris pogovora o knjigi Hrup na mednarodnem književnem festivalu Spogledi v Mariboru

Audio: posnetek pogovora in zvočne intervencije
Video: zvočna intervencija

Kratek oris pogovora:

Mojca Planšak v uvodu izpostavi temeljno tezo Jacques Attalija: »Če je hrup vedno nasilje, je glasba vedno lastnina. Ko poslušamo glasbo, lahko anticipiramo prihodnost družbe.«

Tomaž Svete: »Zmeraj smo v dialektičnem razmerju med glasbo in hrupom. Hrup je lahko inštrument oblasti in tudi orodje upora. Nasprotni pol je harmonija, po kateri vsi hrepenimo, ki pa tudi sama po sebi ne more obstajati in spet se znajdemo v dialektičnem razmerju.«
»Če želimo v neki trgovini doseči določen ekonomski učinek, vemo natančno kakšno glasbo bomo spustili po zvočnikih. Sam sem v poziciji umetnika, intelektualca, sem neodvisen in želim povedati resnico, a prav tako naletim na past: svojo glasbo lahko vključujem v avantgardne festivale, glasbene radijske hiše, ki rojevajo muhe enodnevnice. Izjemno težko je govoriti o glasbi, ki bi bila sama po sebi avtonomna.«
»Kot pedagog in tudi kot človek imam ideal in moj ideal je sooblikovanje univerzuma. Zgodi se, da se rezultat, ki si ga v začetku imel, rodi povsem drugje in se tam pojavi transformiran, povsem deformiran, pa vendar, kot rečeno, pa vendar se vrti (in vendar se splača).«

Ana Pečar: »Proti temi hrupa ali glasbe [delujoče v skupini So0gledi] nismo zavzele pozicije, prijele smo jo za roko in zdaj z njo plešemo. Želimo jo osvetliti iz vseh zornih kotov in ugotoviti ali obstaja zunaj nas ali znotraj nas.«
»Velikokrat sem razmišljala o hrupu izven konteksta glasbe, kaj pove hrup, ki se množi, o današnji družbi, ali pojavnost strojev aplicira na avstroogrsko miselnost čistoče, urejenosti za vsako ceno, ali na krik v sociološkem smislu, svatovski krik.«

Mihael Žiger: »Hrup je vsak zvok, ki je moteč, oziroma zdravju škodljiv. Narava praktično ne povzroča hrupa (morda edino grmenje), ker je navadno prijazna ušesom, izrazit tehnični in ekonomski napredek pa povzroči hrup, ki mu več nismo prilagojeni.«
»Z letom 2006 smo v Sloveniji zakonodajo o hrupu degradirali. Odkar smo prevzeli Evropski pravni red, so stvari veliko bolj nedorečene. Interes v ozadju je ta, da so proizvajalci hrupa ekonomsko močni in imajo vpliv na vlado.«
»Svojo vlogo vidim v tem, da kolikor se da rešujem probleme motečega hrupa.«
»Med 80 in 83 decibeli je blazna razlika. Decibel je logaritmična enota: Če imamo na eni strani vir, ki proizvaja 80 decibelov in na drugi strani enak vir, ki prav tako proizvaja 80 decibelov, skupaj ne proizvajata 160 decibelov, temveč 83.«
»Človeško uho sliši višje frekvence veliko boljše kot nizke frekvence. Merilna naprava je temu prilagojena. V merilniku je filter, ki nizke tone močno zniža.«

Irena Tomažin: »Hrup je nekaj motečega za nek dani kontekst, pravi Attali. S hrupom izvedeš kreativen postopek in se spremeni v glasbo. Zvok lahko ubija. Kar pomeni, da lahko tudi zdravi. Bila sem na zvočnem dogodku, ki je sprva grozil, na koncu sem se počutila, kot bi me nekdo dobro zmasiral. Nisem dobila aritmije ali prebavnih motenj.«
»Danes nam višek zvočnega onesnaževanja ogroža naš socialni prostor: gremo v nek lokal in se tam ne moremo normalno pogovarjati ampak lajamo drug na drugega. Polnimo se s hrupom, da se pravzaprav utišamo.«

Boštjan Narat: Izpostavi Attalijevo trditev, da je hrup v resnici afirmacija življenja. »Tišina ne v naravi ne v kulturi ne obstaja.«
»Če se preusmerimo k politično ekonomskim vidikom, kontrolirati nasilje je ena osnovnih funkcij države (družbe). Nasilje je dveh vrst, eno je nasilje, ki vsiljuje red, to je nasilje države, drugo je nasilje svobode, ki z nasiljem zahteva samorealizacijo.«
»Sodobna glasbena produkcija je, ne glede na to, kako jo morda doživljamo kot nasilno, v resnici izredno konformistična. S tem ko nam omogoča, da živimo to psevdonormalno življenje, onemogoča, da bi se mu zares uprli.«

Snježana Štabi: »Iz svoje preteklosti sem radijec. Razmišljam o čutilih, razliki med ušesom in očesom: človek ima možnost pred neprijetnim prizorom umakniti pogled, zapreti veke, na ušesih nimamo nobenih poklopk in ga ne moremo izključiti. V svoji radijski praksi sem se ukvarjala s tem, kako plasirati zvok, da bo na drugi strani dekodiran ne kot zvok, ampak kot slika. Radio je medij, ki iz zvokov producira sliko in to se mi zdi njegova ultimativna prednost pred ostalimi mediji.«

Jacques Attali: Hrup

Vljudno vabljeni na pogovor o knjigi Hrup na mednarodnem književnem festivalu Spogledi / Flyrting 2008 v Mariboru

Jacques Attali: Hrup

Torek 10. junij ob 18. uri
Literina knjigarna
Miklošičeva ulica 4, Maribor
Pogovor organizirata Maska in So0gledi v sodelovanju s Knjigarno Litera in MKC Maribor.






Gosti:
Boštjan Narat, vodja glasbene skupine Katalena, profesor filozofije
Ana Pečar, videoumetnica, predstavnica skupine So0gledi
Tomaž Svete, skladatelj, redni profesor za kompozicijske predmete in prodekan za študijske zadeve na Pedagoški fakulteti UM
Irena Tomažin, avtorica eksperimentalnih predstav, plesalka, pevka
Mihael Žiger, univ.dipl.fiz., Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja.
Pogovor bo vodil Gregor Kosi, Trak 47.
Zvočna intervencija: Amore Mio

.

Jacques Attalie (1943) je francoski akademik, ekonomist in publicist. Je avtor okoli 40 knjižnjih del, od esejistike (glasba, matematična ekonomija), biografij, romanov, dram ter otroških knjig. Med letoma 1981 in 1991 je bil posebni svetovalec francoskega predsednika Francoisa Mitteranda in je med drugim ustanovitelj ter prvi predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter pobudnik evropskega programa novih tehnologij Eurêka (kjer je med drugim nastal MP3 format). Trenutno je predsednik uprave mednarodne svetovalne družbe na področju novih tehnologij A&A ter predsednik mednarodne neprofitne organizacije PlaNet Finance, ki nudi pomoč mikrofinančnim institucijam po vsem svetu