Oris pogovora o knjigi Hrup na mednarodnem književnem festivalu Spogledi v Mariboru

Audio: posnetek pogovora in zvočne intervencije
Video: zvočna intervencija

Kratek oris pogovora:

Mojca Planšak v uvodu izpostavi temeljno tezo Jacques Attalija: »Če je hrup vedno nasilje, je glasba vedno lastnina. Ko poslušamo glasbo, lahko anticipiramo prihodnost družbe.«

Tomaž Svete: »Zmeraj smo v dialektičnem razmerju med glasbo in hrupom. Hrup je lahko inštrument oblasti in tudi orodje upora. Nasprotni pol je harmonija, po kateri vsi hrepenimo, ki pa tudi sama po sebi ne more obstajati in spet se znajdemo v dialektičnem razmerju.«
»Če želimo v neki trgovini doseči določen ekonomski učinek, vemo natančno kakšno glasbo bomo spustili po zvočnikih. Sam sem v poziciji umetnika, intelektualca, sem neodvisen in želim povedati resnico, a prav tako naletim na past: svojo glasbo lahko vključujem v avantgardne festivale, glasbene radijske hiše, ki rojevajo muhe enodnevnice. Izjemno težko je govoriti o glasbi, ki bi bila sama po sebi avtonomna.«
»Kot pedagog in tudi kot človek imam ideal in moj ideal je sooblikovanje univerzuma. Zgodi se, da se rezultat, ki si ga v začetku imel, rodi povsem drugje in se tam pojavi transformiran, povsem deformiran, pa vendar, kot rečeno, pa vendar se vrti (in vendar se splača).«

Ana Pečar: »Proti temi hrupa ali glasbe [delujoče v skupini So0gledi] nismo zavzele pozicije, prijele smo jo za roko in zdaj z njo plešemo. Želimo jo osvetliti iz vseh zornih kotov in ugotoviti ali obstaja zunaj nas ali znotraj nas.«
»Velikokrat sem razmišljala o hrupu izven konteksta glasbe, kaj pove hrup, ki se množi, o današnji družbi, ali pojavnost strojev aplicira na avstroogrsko miselnost čistoče, urejenosti za vsako ceno, ali na krik v sociološkem smislu, svatovski krik.«

Mihael Žiger: »Hrup je vsak zvok, ki je moteč, oziroma zdravju škodljiv. Narava praktično ne povzroča hrupa (morda edino grmenje), ker je navadno prijazna ušesom, izrazit tehnični in ekonomski napredek pa povzroči hrup, ki mu več nismo prilagojeni.«
»Z letom 2006 smo v Sloveniji zakonodajo o hrupu degradirali. Odkar smo prevzeli Evropski pravni red, so stvari veliko bolj nedorečene. Interes v ozadju je ta, da so proizvajalci hrupa ekonomsko močni in imajo vpliv na vlado.«
»Svojo vlogo vidim v tem, da kolikor se da rešujem probleme motečega hrupa.«
»Med 80 in 83 decibeli je blazna razlika. Decibel je logaritmična enota: Če imamo na eni strani vir, ki proizvaja 80 decibelov in na drugi strani enak vir, ki prav tako proizvaja 80 decibelov, skupaj ne proizvajata 160 decibelov, temveč 83.«
»Človeško uho sliši višje frekvence veliko boljše kot nizke frekvence. Merilna naprava je temu prilagojena. V merilniku je filter, ki nizke tone močno zniža.«

Irena Tomažin: »Hrup je nekaj motečega za nek dani kontekst, pravi Attali. S hrupom izvedeš kreativen postopek in se spremeni v glasbo. Zvok lahko ubija. Kar pomeni, da lahko tudi zdravi. Bila sem na zvočnem dogodku, ki je sprva grozil, na koncu sem se počutila, kot bi me nekdo dobro zmasiral. Nisem dobila aritmije ali prebavnih motenj.«
»Danes nam višek zvočnega onesnaževanja ogroža naš socialni prostor: gremo v nek lokal in se tam ne moremo normalno pogovarjati ampak lajamo drug na drugega. Polnimo se s hrupom, da se pravzaprav utišamo.«

Boštjan Narat: Izpostavi Attalijevo trditev, da je hrup v resnici afirmacija življenja. »Tišina ne v naravi ne v kulturi ne obstaja.«
»Če se preusmerimo k politično ekonomskim vidikom, kontrolirati nasilje je ena osnovnih funkcij države (družbe). Nasilje je dveh vrst, eno je nasilje, ki vsiljuje red, to je nasilje države, drugo je nasilje svobode, ki z nasiljem zahteva samorealizacijo.«
»Sodobna glasbena produkcija je, ne glede na to, kako jo morda doživljamo kot nasilno, v resnici izredno konformistična. S tem ko nam omogoča, da živimo to psevdonormalno življenje, onemogoča, da bi se mu zares uprli.«

Snježana Štabi: »Iz svoje preteklosti sem radijec. Razmišljam o čutilih, razliki med ušesom in očesom: človek ima možnost pred neprijetnim prizorom umakniti pogled, zapreti veke, na ušesih nimamo nobenih poklopk in ga ne moremo izključiti. V svoji radijski praksi sem se ukvarjala s tem, kako plasirati zvok, da bo na drugi strani dekodiran ne kot zvok, ampak kot slika. Radio je medij, ki iz zvokov producira sliko in to se mi zdi njegova ultimativna prednost pred ostalimi mediji.«