80 dB

Mlado ustvarjalko Lucijo Smodiš sta delovanje So0gledov in hrup, predmet eksperimenta, izzvala in napeljala k snovanju/dejanju umetniškega dogodka, ki so bo zgodil jutri 1. julija, med 12 in 17 uro, v paviljonu Mariborskega mestnega parka.
Soustvarjalca projekta sta Andrej Hrvatin in Jure Lavrin.

koncept projekta:

80 dB

Kmalu po rojstvu spoznamo, da nam sluh omogoča komunikacijo, opozarja nas na nevarnosti in je hkrati potreben za sprejemanje glasbe. Sčasoma ugotovimo, da se vpliv različnih zvočnih tresljajev na naše počutje razlikuje. Predajamo se glasbi, pred hrupom hočemo ubežati.

Naša civilizacija se hitro širi. Na to kažejo smeti. Tiste, ki jih zbiramo na deponijah kot tudi tiste, ki jih z očmi ne vidimo. Jih pa slišimo.
Urbano, pa tudi subruralno okolje vse bolj postaja prežeto z nenehno hrupno simfonijo. Od cestnih omrežij, gradbišč do industrijskih obratov, od zvočno vsiljivih radijskih postaj do zvočno pomirljivih napevov, ki nas v mirno nakupovalno izkušnjo zazibajo v trgovskih središčih. Hrup postopoma in stalno narašča v svoji veličini in raznolikosti.

Hrup nam onemogoča razmišljanje in koncentracijo, moti naš spanec, povzroča stres, ob dolgotrajni izpostavljenosti hrupu pa lahko pride do poškodb sluha. Pred hrupom nas varuje zakonodaja [med drugim Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju], ki določa štiri stopnje varstva pred hrupom:
I. stopnja: območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom (okolica bolnišnic, zdravilišč, območja naravnih rezervatov)
II. stopnja: območje, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (okolica vzgojno-varstvenih in izobraževalnih objektov, čista stanovanjska območja, rekreacijske površine, krajinski in regijski parki)
III. stopnja: območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (mešana poslovno-stanovanjska območja, javna središča, območja kmetijske dejavnosti)
IV. stopnja: območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (območja, namenjena industrijski, obrtni, transportni in skladiščni dejavnosti)

Kot pravi Mihael Žiger, univ.dipl.fizik, ki se na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor ukvarja s problematiko hrupa; »Smo leta 2006 v Sloveniji zakonodajo o hrupu degradirali. Odkar smo prevzeli Evropski pravni red, so stvari veliko bolj nedorečene. Interes v ozadju je ta, da so proizvajalci hrupa ekonomsko močni in imajo vpliv na vlado.«
Mariborski mestni park je zdrsnil iz druge v tretjo stopnjo varstva pred hrupom. Ker je naša zvočna inštalacija del prijavljene prireditve, v dnevnem času [od 6h do 18h] lahko seže do 80dB – v primeru, da bi bil park še vedno v drugi stopnji, ne bi smeli preseči 65dB.


Inštalacija je sestavljena iz posnetkov hrupa različnih izvirnikov, ki nas obdajajo. Hrup smo prenesli v park, s tem pa ga postavljamo izven njegovega običajnega konteksta povzročitelj-hrup. Park - kot urbana oaza miru - na takšen način omogoča, da na hrup pogledamo iz drugačne perspektive, saj ga tu ne pričakujemo. Hrup je tu »neopravičen«, zaradi tega lažje opazujemo svojo reakcijo na neprijetne zvočne dražljaje, ki nas vsakodnevno spremljajo, a jih sprejemamo kot samoumeven del realnosti.

Inštalacija je umeščena znotraj paviljona; izhajamo iz tradicije prostora, namenjenega izvajanju glasbe, skozi reprodukcijo hrupa pa poskušamo spremeniti ta prostor v kraj, kjer zvočni dražljaji izzovejo miselne.